RAZSVETLJENJE JE HUDIČEVO NAPOREN PROCES: POVEJMO ISKRENO, TAKO KOT PAČ JE!
Raztrga te, pretrga te, vzame ti vse, kar si kadarkoli ljubil. Pokaže ti vse tvoje skrite demone, še tiste, za katere si že davno mislil, da so odšli. Obrne te na glavo, vrže iz tira, spravi v jok…odvzame ti vse, na kar si bil navezan, izpostavi vsako tvoje, pa čeprav še tako majhno, neravnovesje. Ubije te, da se lahko ponovno rodiš. Ja, govorim o razsvetljenju, dragi bralci, pa čeprav si marsikdo izmed vas ne bi predstavljal te besede po zgornjem opisu. Govorim o razsvetljenju.
Zveni strašljivo in grozljivo? Seveda. Ali je vredno? Vsekakor. Bolj kot karkoli drugega. Da lahko spet zaživiš in rečeš življenje življenju. Že to bi bilo zame dovolj. A v ozadju obstaja še nekaj veliko lepšega, nepredstavljivega, kar je v resnici zelo težko izraziti z besedami. Je občutek, je vednost, je strast. Je nekaj, kar me žene naprej, tja v neznano, pa čeprav so prepreke na tej poti marsikdaj izredno naporne, grozljive. A vem, da nazaj ne grem. Niti ne morem, če sem iskren. Ni večje ljubezni kot te, ki jo čutiš do sebe, ni večje blaženosti, kot je ta, ko vzljubiš svoje solze in ni večje sreče, kot je tisti občutek popolne neobremenjenosti. Naj to imenujem resnična svoboda.
Živeti brez obveznosti je za večino naravnost strašljiva misel. Kdo pa sem, če nisem z ničemer zaposlen in ovrednoten? Kam naj grem, če mi nihče ne pove, kaj je prav zame in kaj narobe? Čemu sploh biti na Zemlji, če nimam nobene vloge, cilja in dolžnosti – nobenih stvari, katere imam za postoriti?
Hmm…dobro vprašanje, a odgovor je seveda za nekatere izmed nas izjemno preprost. In ravno tu, na tej točki, pride razsvetljenje resnično do izraza. Tukaj se ločijo tisti, ki si duhovnost oglejujejo nekje iz daljave, lahko bi rekli »za hobi«, in tisti, ki smo svoje življenje in obstoj položili v roke svoje duše, svoje božanske prisotnosti JAZ SEM in se prepustili globokemu zaupanju, o katerem um lahko le sanja. Biti kreator pomeni le eno. Jaz obstajam – in to je vse. Vse ostalo je zgolj izraz tega. V tem prostoru vse globljega in globljega zaupanja sebi, se nato začenjajo dogajati čudeži.
Vendar je potrebno, da si pripravljen. Proces razsvetljenja te namreč odere do kože, izpostavi vse tvoje majhnosti in bolečine, odstrani vse tisto kar si mislil da si, zato da lahko odkriješ tisto, kar SI v resnici. Kreator, božansko bitje, zavest – izraz ni bistven. Lepota je v stanju, ko si dovoliš izbrisati vse tisto, kar te je predstavljalo in bolj pravilno rečeno, obremenjevalo, da sedaj v vsem sijaju ugledaš svet in sebe v novi luči.
Razsvetljenje je za pogumne. Bom nadvse iskren, kot skušam biti vedno. Večina ljudi, ki se ukvarja z »duhovnostjo«, jogo in ostalimi zadevami, nima niti kanček pojma, o čemu je tu govora, in ne odločnosti, da se dotakne tega božanskega stanja zaupanja, ki od tebe zahteva smrt, preden ti podari brezmejno svobodo (v kateri je vse mogoče). Smrt ega, prepričanj, starih vlog, emocij, karme, pogodb in še in še bi lahko našteval. Aspektov je namreč nešteto.
Da pa ne bomo dobili občutka, da sem želel ta naravni proces, ki se zgodi sam od sebe in ki ga imenujemo »razsvetljenje«, prikazati zgolj v temni perspektivi, bom absolutno poudaril in izpostavil dejstvo, da je možno v tem norem poteku najti mnogo radosti in veselja. Sreče in obilja. Ljubezni in strasti. Le če si dovoliš in dopustiš. Bolj ko se upiraš spremembi, bolj boli. Potem trga, peče, reže. Ker na globlji, dušni ravni si že izbral. In tja boš prišel v vsakem primeru. Morda prej, morda kasneje. Ni pomembno. Na spiritualni ravni časa ni. Vsaj ne v takem smislu kot pri nas. Tam se čas meri z izkušnjami. Duša v vsej svoji prelepi kreativnosti destilira modrost iz vseh dogodkov (zemeljskih in nezemeljskih), kljub temu da se nam zdijo včasih situacije mučne, nečloveške; drugič veseljaške in igrive. Za dušo je vse le izkušnja. Pa se smejmo temu, če se lahko.
Seveda je tudi proces razsvetljenja, integracija vseh svojih delov, pot do popolne ljubezni s samim seboj, samo izkušnja. Izbereš sam, na kakšen način jo boš doživel. Ne bomo zanikali ,da so na potovanju do tja najrazličnejša presenečenja, katerih mnogokrat nismo tako zelo veseli. A vseeno, lahko si poiščeš svojo oazo v vsej tej igri, ki se dogaja v tebi in okoli tebe. Z zavedanjem, da je vse tako, kot mora biti, saj si sam izbral omenjani proces, postane vse skupaj izrazito lažje.
Še vedno bo bolelo na trenutke, saj izpostavljaš svoje demone. Nabral si jih skozi življenja na Zemlji in še pred tem. Naložene so plasti, naložene so laži in v določenem trenutku vendarle dojameš, kakšna iluzija in igra je to bila. Takrat se razjeziš, razjokaš in nasmeješ – postane ti jasno, da si bil celoten čas kreator in kako enostavno je izstopiti iz »starega načina življenja«. Kot bi na prvi postaji izstopil iz avtobusa ali zapustil partijo taroka, ko bi ti tako ustrezalo (sicer te stare strasti, navezave in ljudje želijo potegniti nazaj, a ko si dovolj odločen, je že izbrano).
Sem vas navdušil nad tem, da se do konca odkrijete in sledite sebi. Ne vem in vseeno mi je. To je osebni proces. Intimno doživetje, kateremu ni para. Vsak ga lahko izbere le sam. Morda bi lahko povedal že na začetku, da ko enkrat prideš do sem, poti nazaj ni več. Lahko poskusiš in tudi boš. A boli, preveč boli in je nelagodno, hoditi okrog v premajhnih čevljih. Ko veš, ko resnično občutiš, da si brezmejno velik, ne moreš biti več majhen.
Vsa »duhovnost, svetloba, ljubezen« itd. zveni precej zabavno. Kdo pa si ne bi želel boljšega partnerja, čudovite karizme in mladostnejšega izgleda? Najbrž vsak. Ampak absolutna resnica je, in to pišem seveda iz lastne izkušnje, da zgoraj omenjene lastnosti nimajo prav nič opraviti z resnično duhovnostjo, spiritualnostjo. Kvečjemu obratno. So velik zaviratelj lastnega napredka, saj rojevajo pričakovanja, kar nas še bolj oddalji od tistega, kar v svojem bistvu smo.
Odprtega srca se nasmejem, ko preberem zgornje vrstice in se zavedam, da bo vsak izmed nas nekoč doživel razsvetljenje. Saj je naravni proces in se bo zgodil v vsakem primeru. Jaz sem ga izbral sedaj in nadvse ponosen sem nase in vse izkušnje, katere sem prečkal do te ure. Le redki posamezniki poleg mene, so ga v tem času zares izbrali. Močno ljubezen in spoštovanje čutim do teh bitij, resničen poklon iz moje strani.
Torej, še enkrat bom poudaril, da je to intimni osebni proces, največja ljubezenska zgodba vseh časov, ki pripada le tebi. Edino bitje, ki je pomembno si TI, saj si namreč sploh edino bitje, ki obstaja v vesolju. Pa naj si vsak to razlaga po svoje (razložim v kakšnem drugem članku).
Razsvetljenje je resda hudičevo naporen proces, a stanje v katero te pripelje, je brez dvoma vredno vsakega najmanjšega koraka. Videl sem, čutil sem in poljubil sem ta dan.
Sem že tam, le dopustiti si moram….
Zakaj pa ne? Naj tale metafora pripelje članek z nasmehom do konca : To ni 3. slovenska liga, kar opisujem je igra v Ligi Šampijonov in še mnogo več!
Z ljubeznijo,
Prince La Erosius - James E.Maestro
Dodatek: Razsvetljenje je ves čas prisotno, ni daleč v daljavi, le spustiti ga je potrebno blizu in se pokaže v vsem svojem sijaju. Pozabi da si kdajkoli bil majhen, sedaj je čas za Velike stvari – najprej le zate, kasneje absolutno tudi drugi vidijo tvoj Standard, žar in lepoto. S tem jim na občutenjski ravni pokažeš, da je mogoče čisto vse. A kdo si želi biti slaven, le-to je vendarle breme….no, morda pa ne za Mojstra!
Zveni strašljivo in grozljivo? Seveda. Ali je vredno? Vsekakor. Bolj kot karkoli drugega. Da lahko spet zaživiš in rečeš življenje življenju. Že to bi bilo zame dovolj. A v ozadju obstaja še nekaj veliko lepšega, nepredstavljivega, kar je v resnici zelo težko izraziti z besedami. Je občutek, je vednost, je strast. Je nekaj, kar me žene naprej, tja v neznano, pa čeprav so prepreke na tej poti marsikdaj izredno naporne, grozljive. A vem, da nazaj ne grem. Niti ne morem, če sem iskren. Ni večje ljubezni kot te, ki jo čutiš do sebe, ni večje blaženosti, kot je ta, ko vzljubiš svoje solze in ni večje sreče, kot je tisti občutek popolne neobremenjenosti. Naj to imenujem resnična svoboda.
Živeti brez obveznosti je za večino naravnost strašljiva misel. Kdo pa sem, če nisem z ničemer zaposlen in ovrednoten? Kam naj grem, če mi nihče ne pove, kaj je prav zame in kaj narobe? Čemu sploh biti na Zemlji, če nimam nobene vloge, cilja in dolžnosti – nobenih stvari, katere imam za postoriti?
Hmm…dobro vprašanje, a odgovor je seveda za nekatere izmed nas izjemno preprost. In ravno tu, na tej točki, pride razsvetljenje resnično do izraza. Tukaj se ločijo tisti, ki si duhovnost oglejujejo nekje iz daljave, lahko bi rekli »za hobi«, in tisti, ki smo svoje življenje in obstoj položili v roke svoje duše, svoje božanske prisotnosti JAZ SEM in se prepustili globokemu zaupanju, o katerem um lahko le sanja. Biti kreator pomeni le eno. Jaz obstajam – in to je vse. Vse ostalo je zgolj izraz tega. V tem prostoru vse globljega in globljega zaupanja sebi, se nato začenjajo dogajati čudeži.
Vendar je potrebno, da si pripravljen. Proces razsvetljenja te namreč odere do kože, izpostavi vse tvoje majhnosti in bolečine, odstrani vse tisto kar si mislil da si, zato da lahko odkriješ tisto, kar SI v resnici. Kreator, božansko bitje, zavest – izraz ni bistven. Lepota je v stanju, ko si dovoliš izbrisati vse tisto, kar te je predstavljalo in bolj pravilno rečeno, obremenjevalo, da sedaj v vsem sijaju ugledaš svet in sebe v novi luči.
Razsvetljenje je za pogumne. Bom nadvse iskren, kot skušam biti vedno. Večina ljudi, ki se ukvarja z »duhovnostjo«, jogo in ostalimi zadevami, nima niti kanček pojma, o čemu je tu govora, in ne odločnosti, da se dotakne tega božanskega stanja zaupanja, ki od tebe zahteva smrt, preden ti podari brezmejno svobodo (v kateri je vse mogoče). Smrt ega, prepričanj, starih vlog, emocij, karme, pogodb in še in še bi lahko našteval. Aspektov je namreč nešteto.
Da pa ne bomo dobili občutka, da sem želel ta naravni proces, ki se zgodi sam od sebe in ki ga imenujemo »razsvetljenje«, prikazati zgolj v temni perspektivi, bom absolutno poudaril in izpostavil dejstvo, da je možno v tem norem poteku najti mnogo radosti in veselja. Sreče in obilja. Ljubezni in strasti. Le če si dovoliš in dopustiš. Bolj ko se upiraš spremembi, bolj boli. Potem trga, peče, reže. Ker na globlji, dušni ravni si že izbral. In tja boš prišel v vsakem primeru. Morda prej, morda kasneje. Ni pomembno. Na spiritualni ravni časa ni. Vsaj ne v takem smislu kot pri nas. Tam se čas meri z izkušnjami. Duša v vsej svoji prelepi kreativnosti destilira modrost iz vseh dogodkov (zemeljskih in nezemeljskih), kljub temu da se nam zdijo včasih situacije mučne, nečloveške; drugič veseljaške in igrive. Za dušo je vse le izkušnja. Pa se smejmo temu, če se lahko.
Seveda je tudi proces razsvetljenja, integracija vseh svojih delov, pot do popolne ljubezni s samim seboj, samo izkušnja. Izbereš sam, na kakšen način jo boš doživel. Ne bomo zanikali ,da so na potovanju do tja najrazličnejša presenečenja, katerih mnogokrat nismo tako zelo veseli. A vseeno, lahko si poiščeš svojo oazo v vsej tej igri, ki se dogaja v tebi in okoli tebe. Z zavedanjem, da je vse tako, kot mora biti, saj si sam izbral omenjani proces, postane vse skupaj izrazito lažje.
Še vedno bo bolelo na trenutke, saj izpostavljaš svoje demone. Nabral si jih skozi življenja na Zemlji in še pred tem. Naložene so plasti, naložene so laži in v določenem trenutku vendarle dojameš, kakšna iluzija in igra je to bila. Takrat se razjeziš, razjokaš in nasmeješ – postane ti jasno, da si bil celoten čas kreator in kako enostavno je izstopiti iz »starega načina življenja«. Kot bi na prvi postaji izstopil iz avtobusa ali zapustil partijo taroka, ko bi ti tako ustrezalo (sicer te stare strasti, navezave in ljudje želijo potegniti nazaj, a ko si dovolj odločen, je že izbrano).
Sem vas navdušil nad tem, da se do konca odkrijete in sledite sebi. Ne vem in vseeno mi je. To je osebni proces. Intimno doživetje, kateremu ni para. Vsak ga lahko izbere le sam. Morda bi lahko povedal že na začetku, da ko enkrat prideš do sem, poti nazaj ni več. Lahko poskusiš in tudi boš. A boli, preveč boli in je nelagodno, hoditi okrog v premajhnih čevljih. Ko veš, ko resnično občutiš, da si brezmejno velik, ne moreš biti več majhen.
Vsa »duhovnost, svetloba, ljubezen« itd. zveni precej zabavno. Kdo pa si ne bi želel boljšega partnerja, čudovite karizme in mladostnejšega izgleda? Najbrž vsak. Ampak absolutna resnica je, in to pišem seveda iz lastne izkušnje, da zgoraj omenjene lastnosti nimajo prav nič opraviti z resnično duhovnostjo, spiritualnostjo. Kvečjemu obratno. So velik zaviratelj lastnega napredka, saj rojevajo pričakovanja, kar nas še bolj oddalji od tistega, kar v svojem bistvu smo.
Odprtega srca se nasmejem, ko preberem zgornje vrstice in se zavedam, da bo vsak izmed nas nekoč doživel razsvetljenje. Saj je naravni proces in se bo zgodil v vsakem primeru. Jaz sem ga izbral sedaj in nadvse ponosen sem nase in vse izkušnje, katere sem prečkal do te ure. Le redki posamezniki poleg mene, so ga v tem času zares izbrali. Močno ljubezen in spoštovanje čutim do teh bitij, resničen poklon iz moje strani.
Torej, še enkrat bom poudaril, da je to intimni osebni proces, največja ljubezenska zgodba vseh časov, ki pripada le tebi. Edino bitje, ki je pomembno si TI, saj si namreč sploh edino bitje, ki obstaja v vesolju. Pa naj si vsak to razlaga po svoje (razložim v kakšnem drugem članku).
Razsvetljenje je resda hudičevo naporen proces, a stanje v katero te pripelje, je brez dvoma vredno vsakega najmanjšega koraka. Videl sem, čutil sem in poljubil sem ta dan.
Sem že tam, le dopustiti si moram….
Zakaj pa ne? Naj tale metafora pripelje članek z nasmehom do konca : To ni 3. slovenska liga, kar opisujem je igra v Ligi Šampijonov in še mnogo več!
Z ljubeznijo,
Prince La Erosius - James E.Maestro
Dodatek: Razsvetljenje je ves čas prisotno, ni daleč v daljavi, le spustiti ga je potrebno blizu in se pokaže v vsem svojem sijaju. Pozabi da si kdajkoli bil majhen, sedaj je čas za Velike stvari – najprej le zate, kasneje absolutno tudi drugi vidijo tvoj Standard, žar in lepoto. S tem jim na občutenjski ravni pokažeš, da je mogoče čisto vse. A kdo si želi biti slaven, le-to je vendarle breme….no, morda pa ne za Mojstra!
PRIHAJAJOČA KNJIGA: DOBRO JUTRO, DUŠA!